To je zelo pomemben element našega življenja, katerega se na žalost ne zaveda vsak. Slovenija je država, ki se je šele nedavno začela ukvarjati s problemom ločevanja odpadkov. Tako so uvedli koše z ustreznimi barvami za določene odpadke, ki jih proizvajamo vsak dan. Medtem ko je za dostavo košev in odvoz naših odpadkov odgovorna občina, moramo doma za ustrezen razpored poskrbeti sami.
Kako ločujemo
Vse odpadke je treba razporediti pod ustrezno barvo:
- rdeča – steklo
- rumena – plastika
- modra – papir
- zelena – mešani odpadki
- rjava – bioodpadki
Dodatno mora biti vsaka baterija in vsaka žarnica postavljena v ločen ustrezen kontejner, saj vsebuje zelo nevarne snovi za življenje in zdravje ljudi, pa tudi živali in rastlin.
Zaradi dejstva, da je košev kar pet, je treba odpadke ločiti že doma, preden jih odnesemo v koš. Vendar to ni lahko, če nimamo ustreznih posod za to. Se moramo torej doma obložiti s škatlami z napisi za ustrezne odpadke? Ne. Dovolj je, da se opremimo z ustreznimi omaricami s posodami, ki so nameščene kot kuhinjske omarice.
Če nimamo možnosti take namestitve, je vredno razmisliti o kakšni zaprti omarici z različnimi posodami ali celo vedri za določene odpadke. Pomembno je, da so skrite.
Predlogi za ločevanje
Dobra rešitev so koši na vratih, ki jih je mogoče pritrditi na notranjo stran vrat. Lahko se opremimo tudi s kompletom več posod, ki se jih naloži eno na drugo.
Če imamo vrt ali parcelo, je vredno razmisliti o kompostniku. Lahko ga naredimo sami ali kupimo že pripravljenega. Organski odpadki lahko prosto pristanejo tam, z večmesečnim postopkom ustvarijo neprecenljiv nabor mineralov, dušika, fosforja in drugih dragocenih sestavin za naše vrtne pridelke. Odpadki, ki jih lahko damo v kompostnik, so: pokošena trava, jajčne lupine, kavna in čajna usedlina (tudi v vrečkah), plevel, veje, ostanki sadja in zelenjave (razen agrumov).
Lahko se opremimo tudi z okvirji, na katere se dajajo vreče za smeti. Če jih imamo kje skriti, zakaj pa ne?
Ne mečemo v koš
Pod nobenim pogojem ne smemo metati v koš žarnic in baterij ali elektronske opreme, akumulatorjev, zdravil in embalaže od zdravil. Za žarnice in baterije obstajajo ustrezni, ločeni kontejnerji. Tudi v hipermarketih in elektronskih trgovinah lahko ta odpadek pustimo v za to namenjenih kontejnerjih. V primeru elektronske opreme se lahko pozanimamo, ali se v bližini morda izvaja zbiranje e-odpadkov (npr. v šolah). Nekatere šole zbirajo takšne odpadke v akcijah „Otroci zbirajo e-odpadke” in jih oddajo na poseben zbirni točki. Za sodelovanje v akciji dobijo bone za nakupe za ustanovo. Poleg tega so v vsaki občini določene posebne točke, kamor je treba odpeljati take odpadke.
Čeprav so zdravila, ki jih uživamo, odrešujoča za naše telo, ne smejo pristati v „splošnih“ smeteh. Neuporabljena zdravila ali tista, ki jim je potekel rok uporabe, prav tako ne smejo biti izplaknjena v stranišče. Motijo ekosistem, lahko so škodljiva za živali in rastline, ekosistem vod, jezer in rek. Poleg tega se v čistilnih napravah odpadne vode uporabljajo mikroorganizmi, občutljivi na delovanje antibiotikov. Zato, če se želimo znebiti neuporabljenih zdravil ali embalaže od njih, jih moramo odnesti v posebne kontejnerje, nameščene v lekarnah, ali v Center za selektivno zbiranje komunalnih odpadkov (PSZOK).
Odpadki, nastali med obnovo ali gradnjo, spadajo med velikogabaritne odpadke. Tudi njih ne smemo metati v navaden koš. Najbolje bi bilo, preden se lotimo obnove, poskusiti organizirati kontejner za to vrsto odpadkov. Če to ni mogoče, se moramo organizirati sami in uporabiti storitve zasebnega podjetja.
Ločevanje je zelo pomembno
Če bi vsak prebivalec sveta skrbel za pravilno ločevanje odpadkov, bi jih bilo veliko manj kot trenutno. Človek se ne zaveda, kako pomemben je ta element našega življenja. Narava nas je ustvarila, mi pa ji vračamo s smetmi in onesnaževanjem, samo zato, ker nam preprosto ni mar za naše lastne smeti. Na svetovni ravni to ima katastrofalne posledice. Zato poskrbimo za naš planet, začenši z našim lastnim, majhnim dvoriščem, domom ali stanovanjem. Če se bo vsak izmed nas problema lotil z ustrezno odgovornostjo, bo naša Zemlja končno imela priložnost „zadihati“ s polnimi pljuči.